Po svetu

Siva ekonomija ni slovenska posebnost. Gre za globalni pojav, proti kateremu se bori vsa mednarodna skupnost.

Ocene, kolikšen je obseg sive ekonomije po posameznih državah, precej nihajo: od manj kot 10 % BDP (npr. Švica, Avstrija, ZDA) pa vse tja do 45 % (npr. v Rusiji, Estoniji, Grčiji). V to zgornjo tretjino držav naj bi po raziskavi F. Schneiderja (The Schadow Economy in Europe) sodila tudi Slovenija s 23 % BDP (vendar večina domačih strokovnjakov tej oceni oporeka).

Obseg sive ekonomije v deležu BDP v evropskih državah (Schneider, 2013)

Pojav sive ekonomije je pogosto razumljen tudi kot neke vrste socialni korektiv (kot ugotavlja B. Nastav (2009) določenemu delu prebivalstva zagotavlja zaposlenost, deluje pa tudi kot  inkubator za smele podjetniške ideje). F. Schneider ugotavlja, da postane to še posebej izrazito v krizi, kakršna se je začela leta 2008: vse od leta 2003 je delež sive ekonomije v Evropi padal, leta 2008 pa je začel počasi naraščati, saj si je določen del prebivalstva v času krize ravno z dejavnostjo v okviru sive ekonomije ohranjal standard. 

Toda: ravno dejstvo, da je po letu 2010 delež sive ekonomije zopet začel upadati, potrjuje, da je to rešitev, ki na kratek rok morda res pomaga posamezniku, na dolgi rok pa posledice nosi celotna družba. Kriza je namreč čas, ko pride do izraza socialna varnost, ki jo v okviru različnih javnih sistemov različnim slojem prebivalstva lahko zagotovi le država. 

Trend deleža sive ekonomije v Evropi v zadnjih letih (vir: The Shadow Economy in Europe, 2013)