Nemčija: S samoovadbo proti davčnim utajam

Nemčija poskuša proti sivi ekonomiji delovati na področju črnih gradenj, davčnih utaj, dela na črno, finančnih trgov.

Črne gradnje

Črne gradnje so v Nemčiji sankcionirane z visokimi denarnimi kaznimi. Inšpektorji pri iskanju črnih gradenj uporabljajo tako zračne posnetke kot tudi spletne aplikacije, kot sta Google Maps in Google Street View. To področje sicer ni urejeno na zvezni ravni, ampak na ravni dežel. 

Tipične sankcije so:

  • prepoved nadaljevanja gradnje (možna naknadna legalizacija, do tedaj pa nadaljevanje gradnje ni dovoljeno),
  • prepoved uporabe stavbe (tudi denimo izselitev prebivalcev; v poštev pride zlasti v primeru, da je zgradba nevarna za uporabnike),
  • rušenje zgradbe (najstrožji ukrep, dopusten le v primeru, da ne obstaja dovoljenje za gradnjo stavbe in se ga tudi ne da pridobiti),
  • globa (neodvisno od prej naštetih ukrepov in vzporedno z njimi)

  

Stranki v postopku se navadno določi rok za odpravo kršitve, v primeru prekoračitve tega roka pa je zagrožena: 

  • denarna kazen, 
  • država poskrbi za izvedbo naložene sankcije na stroške kršitelja
  • neposredno prisiljenje (zlasti zapečatenje prostorov).
     

Zanimivost

Nemška sodišča v sporih glede najema stavb odsotnost gradbenega dovoljenja obravnavajo kot bistveno pomanjkljivost, ki najemojemalcu omogoča odpoved najemne pogodbe brez odpovednega roka. Taka nepremičnina namreč iz pravnih razlogov ni primerna za dogovorjeno uporabo. Odgovornost najemodajalca pa gre celo tako daleč, da mora najemodajalec najemojemalcu pokriti tudi stroške selitve in razliko v najemnini (če je nova nepremičnina primerljivo opremljena , vendar dražja).

Nekatere dežele v primeru naknadnega pridobivanja gradbenega dovoljenja zaračunajo višje upravne takse (npr. Severno Porenje-Vestfalija zaračuna trikrat večji znesek kot v primeru predhodnega pridobivanja dovoljenja).

Davčne utaje

Za utajo in poskus utaje davkov so po nemški zakonodaji zagrožene visoke, denarne in zaporne kazni. Zastaralni rok za omenjena kazniva dejanja znaša načeloma 5 let. Leta 2009 je bil za posebej težka kazniva dejanja na tem področju zastaralni rok podaljšan na 10 let. Leta 2011 je bilo v Nemčiji zaradi kršitve davčnih in carinskih predpisov obsojenih skoraj 14.000 ljudi, od tega čez 1.600 na zaporno kazen.

Nemška zakonodaja v primeru davčnih utaj predvideva tudi t.i. samoovadbo, institut, ki osebe, ki so storile kaznivo dejanje, a so ga same prijavile pristojnim organom še pred uvedbo postopka, oprošča kazenskega pregona. Samoovadba je vezana na določen rok. Prednost te ureditve je v tem, da kršitelju omogoči naknadno plačilo davka in ga »oprosti« kazenskega postopka, državi pa prinese prihodke v proračun. Leta 2011 je bila ta ureditev zaostrena z odpravo možnosti delne samoovadbe ter skrajšanjem roka, v katerem je možna samoovadba. Uporaba instituta je bila tudi omejena na določen znesek utajenih davkov (50.000 EUR, več pa le ob izpolnjevanju drugih pogojev).

V Nemčiji ocenjujejo, da je za učinkovit boj proti davčnim utajam nujna izmenjava informacij z drugimi državami. S številnimi državami imajo sklenjene posebne sporazume za boj proti davčnim utajam. Zadnji tak sporazum (FATCA) je bil podpisan z ZDA 31. maja 2013. Posebnost tega sporazuma je avtomatska izmenjava informacij.

Delo na črno

Za boj proti delu na črno je v Nemčiji pristojna Zvezna carinska uprava, znotraj katere je organizirana posebna enota, t.i. Finanzkontrolle Schwarzarbeit (Finančna kontrola dela na črno).

Nemčija pri boju zoper delo na črno stavi predvsem na učinkovito kontrolo. Delodajalci, delavci, naročniki del itd. so po zakonu izrecno dolžni aktivno sodelovati med izvajanjem kontrole, zlasti z dajanjem potrebnih informacij, predložitvijo dokazil ter z omogočanjem dostopa do zemljišč in poslovnih prostorov. Kdor organu ne omogoči dostopa do poslovnih prostorov oz. ne predloži omenjenih dokazil, stori prekršek, naložena pa mu je lahko tudi globa, celo v milijonskih zneskih. Zoper kršitelja se lahko začne tudi prekrškovni postopek, v katerem se lahko uvede kontrola s pomočjo prisilnih sredstev.

Od leta 1998 imajo uslužbenci posebne enote finančne kotrole dela na črno pri preiskovanju kaznivih dejanj v zvezi z delom na črno pooblastila policije. Po izrecni zakonski določbi imajo položaj preiskovalcev državnega tožilstva, kar pomeni, da lahko izvajajo širok nabor preiskovalnih ukrepov. Prednost takšne ureditve je zlasti v tem, da inšpektorji bolje (kot policija) poznajo stanje na terenu, so specializirani za to področje, torej tudi lažje prepoznajo kršitve zakonov in učinkoviteje preiskujejo sume kaznivih dejanj.

Tudi v Nemčiji pa ugotavljajo, da je za uspešen boj proti delu na črno zelo pomembno uspešno sodelovanje med različnimi državnimi organi, saj se na ta način lažje odkrije in sankcionira morebitne kršitve.

Finančni trgi

Zaradi svetovne gospodarske krize se je Nemčija zadnja leta na področju boja proti sivi ekonomiji osredotočila predvsem izboljšavi stanja na finančnih trgih, saj so se ravno tu pokazale največje pomanjkljivosti. Glavni cilj zvezne vlade je (bila) zaščita potrošnikov pred nepreglednimi naložbami in visokimi izgubami.

Jedro nove nemške ureditve je uvedba strožjih zahtev glede obveščanja potencialnih kupcev. Zakon določa, da morajo prodajni prospekti izčrpneje navajati podatke o lastnostih in rizikih naložbe, razvidni pa morajo biti tudi podatki o zanesljivosti ponudnika. Investitorji lahko zahtevajo predložitev prospekta, ki ga je predhodno preveril Zvezni urad za nadzor finančnih storitev. Le-ta preverja popolnost, koherentnost in notranjo skladnost prospekta. Možnost preverjanja kredibilnosti ponudnika močno povečuje tudi obveznost objave letnega poročila o dejavnosti posameznega ponudnika.

Podaljšan je čas odgovornosti za prodajne prospekte (s treh na pet let), strožje pa so tudi zahteve glede kvalifikacij za posrednike finančnih naložb. Poleg zahtev glede strokovne usposobljenosti je obvezna tudi registracija pri pristojnem organu.