Prodaja tort preko socialnih omrežij

Za otrokov prvi rojstni dan sem kupila torto pri eni izmed  »prijateljic« na socialnem omrežju, ki tam tudi »oglašuje« izdelavo rojstnodnevnih tort. Gospe sem razložila, da je otrok alergičen na mleko in mlečne proizvode in zagotovila mi je, da ima izkušnje s peko dietnih tort. Otrok je imel takoj po zaužitju prvega koščka torte močno alergijsko reakcijo in morali smo takoj poiskati zdravniško pomoč. Besna sem poklicala gospo, ki je trdila, da torta ni vsebovala mleka ali mlečnih proizvodov. Ko sem se obrnila na varstvo potrošnikov in ustrezne inšpekcijske službe, mi niso mogli pomagati, saj nisem imela računa – osnovnega dokaza, da sem torto res kupila pri njej.

Nakup živil pri posameznikih, ki nimajo pri pristojnem organu registrirane dejavnosti in torej niso predmet sistematičnih nadzorov, pomeni tveganje za kupca. Izdan račun je vaša zaščita v primeru zapletov.

Poleg tega pa: ker ste kupili torto pri gospe, ki nima registrirane dejavnosti, in ji plačali »na roko«, s tem omogočate delo na črno, utajo davkov in neplačevanje prispevkov.

Oglaševanje in opravljanje neregistrirane dejavnosti je delo na črno in zato prepovedano.

Za delo na črno lahko nadzorni organ:

  • izreče globo od 208,65 do 20.864,36 evrov;
  • odmeri davčno obveznost za nazaj glede na vse dosežene dohodke. (Odmerjena je akontacija dohodnine iz opravljanja dejavnosti in odvisno od višine ugotovljenih prihodkov tudi davek na dodano vrednost.);
  • z odločbo prepove opravljanje tega dela in
  • začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljano.

 

Globa za oglaševanje dela na črno je od 208,65 do 12.518,78 evrov.

Če izvajalci živilske dejavnosti niso registrirani, se jih kaznuje z globo od 2.000 do 15.000 evrov.

Z globo od 80 do 500 evrov se za prekršek kaznuje tudi posameznik, če da v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni v skladu s predpisanimi zahtevami ali ni označen v skladu s predpisi.

Poleg tega imajo takšne situacije tudi širše družbene posledice, saj dolgoročno izgubljamo vsi:

  • potrošniki, ki niso zavarovani v primeru neustreznosti živil;
  • podjetniki, ki poslujejo v skladu z zakonodajo in jim neregistrirana dejavnost predstavlja nelojalno konkurenco;
  • država, ki ji niso bili plačani davki;
  • davkoplačevalci, ker je na razpolago manj denarja za javne storitve, kot npr. zdravstvo, šolstvo in socialni prejemki.