Prodaja tujih kmetijskih pridelkov

Lansko leto je bilo res dobro, kar se tiče prodaje češenj. Ker so nam in kmetom v okolici zelo dobro obrodile, smo se zmenili, da sem jih prodajala na bližnjem počivališču ob avtocesti, saj je to preverjen način za zelo dober zaslužek. Račun? Seveda nihče ni zahteval računa …

Ker je gospa prodajala tudi češnje »kmetov v okolici«, bi morala imeti registrirano dejavnost in kupcem za prodano blago izdati račun.

Če pa ne zahtevate računa, drugim omogočate delo na črno, utajo davkov in neplačevanje prispevkov.

Za delo na črno lahko nadzorni organ:

  • izreče globo od 208,65 do 20.864,36 evrov;
  • odmeri davčno obveznost za nazaj glede na vse dosežene dohodke. (Odmerjena je akontacija dohodnine iz opravljanja dejavnosti in odvisno od višine ugotovljenih prihodkov tudi davek na dodano vrednost.);
  • z odločbo prepove opravljanje tega dela in
  • začasno zaseže predmete, s katerimi je bilo delo na črno opravljano.
     

Poleg tega pa imajo takšne situacije tudi širše družbene posledice, saj dolgoročno izgubljamo vsi:

  • posameznik, ker omogoči, da se z njegovim denarjem okoristi nekdo drug;
  • vsi, ki prodajajo pridelke skladno z zakonodajo, saj jim neregistrirana prodaja predstavlja nelojalno konkurenco;
  • država, ki ji niso bili plačani davki;
  • davkoplačevalci, ker je na razpolago manj denarja za javne storitve, kot npr. zdravstvo, šolstvo in socialni prejemki.